Ključna beseda: bralna kultura

»Na katerikoli točki življenja si, so v knjigi odgovori.«

»Svoj čas sva veliko tekla, se udeleževala tudi raznih tekaških tekmovanj, z leti pa človek ne more več biti toliko aktiven.«

»Lepota tovrstnih potovanj je v tem, da imaš zelo malo prtljage.«

»Sva v različnih življenjskih obdobjih in tudi različno telesno pripravljena.«

»Nikoli ne greva spat skregana.«

»Sama si brez knjig ne znam predstavljati ne dneva, ne tedna, ne življenja.«

»Osebno se počutim dobro, v resnici ne bi želel živeti nikjer drugje.«

»Otrokom zmeraj rečeva: pojdite ven, poglejte, poskusite.«

»Sodeluje v večini vidnejših slovenskih projektov spodbujanja bralne kulture ter povezovalno snuje in vodi tudi lastne.«

»Svojo šolsko knjižnico je preoblikovala v varno bralno zavetje, v katerem lahko učenke in učenci odraščajo v razmišljujoče bralce. To je izjemno dragocena popotnica za vse življenje.«

»Njeno predano in strokovno delo je dragoceno in navdihujoče.«

»Glavni namen Bralne značke za odrasle kot tudi drugih dejavnosti, ki se ukvarjajo z branjem pri odrasli populaciji, je širjenje bralne kulture, promoviranje kakovostne literature in tudi želja ponuditi knjige, ki bi brez posebne spodbude lahko ostale spregledane.«

»Okoli vsako leto posebej izbrane rdeče niti se lahko nabere zelo različna literatura, ki zadovolji različne bralne okuse in interese.«

»Poudarila bi, da sem ne spadajo le tisti bralci, ki zadostijo merilom za opravljeno bralno značko, torej da izpolnijo poseben obrazec, v katerem navedejo naslove sedmih del s predpisanega seznama, ampak tudi tisti, ki se ne želijo uradno priključiti projektu, so pa veseli bralnih predlogov.«

»Največja vrednost projekta seveda tista duhovne narave, širjenje bralnih obzorij in užitki v druženju s pisano besedo.«

»Izoblikovala se je skupina bralcev, ki se že vsa leta redno udeležuje Bralne značke za odrasle, številni med njimi pa si zadajo cilj, da preberejo vse knjige s seznama in o njih tudi zapišejo svoje vtise.«

»Na splošno rečeno, so ljudje navadno veseli bralnih predlogov, ni pomemben vir, iz katerega črpajo, lahko so mediji, ljudje iz njihove okolice, revija Bukla ali pa naša Bralna značka za odrasle.«

»Kljub temu je njegov duh tu živel pol stoletja s knjigami, ki jih je pošiljal iz Nemčije, ki so jih plačevali tukajšnji protestantski plemiči in so jih brali tukajšnji verniki.«

»Primož Trubar je razumel, kako pomembno je med navadne ljudi širiti veščini pisanja in branja – v domačem jeziku.«

»Kot je Trubar v svojih prvih knjigah želel širiti bralno kulturo med prebivalstvom, ki si v resnici slovenskega branja sploh ni želelo, smo tudi danes pred izzivom ohraniti bralno kulturo v nasprotju s kulturo hitrih informacij.«

»Ki je v svojem srcu knjižničarka, predana svojemu poslanstvu, in ki verjame v magičnost knjižnic ter njihov pomen za posameznika in skupnost.«

»Domislila se je številnih projektov za mlade, prav vsi pa izhajajo iz ljubezni do književnosti in zavedanja, da je knjiga tlakovala pot slovenstvu do države.«

»Srčika društva je Manca Perko, ki si želi, da bi čim več otrok in mladih rado bralo.«

»Svoje poslanstvo vidi kot nekakšen dobronamerni virus, ki med ljudmi širi ljubezen do branja, jezika in knjig.«

»namenjena vsem, ki so 60 let gradili Bralno značko: sedanjemu in preteklim programskim odborom, mentorjem branja, sodelavcem, prijateljem in podpornikom – njihovi vztrajnosti, predanosti in trdemu delu, predvsem pa njihovi ljubezni do bralcev, branja, literature«

»Vendar vemo, da za stvari, ki so nam drage, vedno najdemo čas. To privzgajanje, da najde mlad človek čas za knjigo, se nam zdi eden vodilnih vzgibov tega projekta.«

»Ljudje vedno manj beremo in kupujemo knjige, po drugi strani pa vedno več zahajamo v knjižnice, kar pomeni, da nam ustreza knjižnica kot prostor. Knjižničarji moramo izkoristiti to priložnost in ljudi navdušiti, da bi čim več brali.«

»Za nas je zelo pomembno, da imamo podporo visokih državnih ustanov, kar pomeni, da je država po dolgem času vendarle prepoznala, da je branje zelo pomembno.«

»Želi si, da bi se ljudje bolj zavedali, da branje leposlovja koristi vsakemu posamezniku pri njegovem razvoju in razumevanju družbe.«

»Obstajajo nesprejemljive razlike v dosežkih otrok, očitno bo treba razmisliti, s kakšnimi ukrepi bomo zagotovili, da bodo imeli vsi otroci možnost priti do enako kakovostne izobrazbe, politika ne more reči, to je nekaj, kar lahko odložimo še za dve, tri, pet let.«